Nova raziskava odpira neslutene možnosti: kako bi lahko iz solate proizvedli "meso"

Marsikdo želi zmanjšati uživanje mesa ali postati vegetarijanec – iz zdravstvenih in okoljskih razlogov ali ljubezni do živali. Toda zaradi okusa, kulturnih navad in prehranskih koristi meso ostaja priljubljeno živilo.

Kaj pa, če bi bilo mogoče del okusa ali beljakovin mesa pridobiti iz rastlin, ki rastejo v zemlji?

V pravkar objavljeni raziskavi je znanstvenikom uspelo prav to – z genskim inženiringom so solato in tobak spremenili tako, da proizvajata živalsko beljakovino mioglobin.

"V naši študiji smo prvič dokazali, da lahko rastline, kot sta solata in tobak, stabilno proizvajajo mioglobin, eno ključnih beljakovin, odgovornih za zaželene lastnosti mesa," je za ScienceAlert povedala prva avtorica raziskave Alexia Groff, raziskovalka rastlinske biotehnologije na Imperial College London.

"To je še posebej pomembno v času, ko je povpraševanje po trajnostnih načinih pridelave hrane večje kot kadarkoli prej," je dodala.

Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Plant Science.

Prašičji geni v solati in tobaku

V raziskavi so v kloroplaste mladih rastlin solate (Lactuca sativa) in tobaka (Nicotiana tabacum) s pomočjo tako imenovane genske pištole vnesli optimizirane različice gena za prašičji mioglobin.

Ko so potrdili, da je bila DNK uspešno vstavljena, so rastline vzgojili do odraslosti, te pa so nato razvile semena. Analize so pokazale, da se je vneseni gen prenesel tudi na potomce.

"Eno največjih presenečenj je bilo, kako dobro so rastline prenašale proizvodnjo mioglobina," je dejala Groffova. "Čeprav se mioglobin veže na hem – pomembno molekulo, ki sodeluje pri številnih presnovnih procesih v rastlinah –, so gensko spremenjene rastline ostale zdrave, plodne in niso kazale pomembnejših motenj pri fotosintezi," je opisala.

Rezultati so pokazali, da so rastline solate proizvedle približno 810 miligramov mioglobina, tobak pa okoli 800 miligramov na kilogram suhe mase.

To je precej manj, kot ga vsebuje meso, vendar moramo upoštevati tudi okoljske prednosti rastlinske pridelave, pravijo avtorji raziskave.

"V primerjavi z mišičnim tkivom živali je vsebnost mioglobina v suhi masi rastlin, opisana v tej raziskavi, približno desetkrat manjša. Je pa z vidika porabe virov pridelava rastlin bistveno učinkovitejša od živinoreje," so poudarili. "Zato bi lahko rastline, ki proizvajajo mioglobin, zagotovile primerljiv ali celo večji pridelek beljakovin na hektar kot živinoreja, pri tem pa bi porabile precej manj vode in povzročile bistveno manj izpustov toplogrednih plinov."

Od raziskave do "mesa" je še dolga pot

Raziskovalci poudarjajo, da bodo potrebne dodatne študije, da bi lahko natančneje ocenili, kako bi se proizvodnja mioglobina v rastlinah primerjala z današnjo živinorejo.

Če bi se ta tehnologija uveljavila, bi lahko mioglobin pridobivali iz rastlinskih listov in ga uporabljali kot sestavino rastlinskih mesnih nadomestkov. Druga možnost pa je, da bi gensko spremenjeno solato preprosto uživali ali uporabljali kot svežo sestavino pri pripravi jedi.

Čeprav gre za obetaven preboj, raziskovalci poudarjajo, da je tehnologija še v zgodnji fazi razvoja. Preden bi se takšne rastline lahko uporabljale za proizvodnjo hrane ali kot alternativa mesu, bo potrebnih še veliko raziskav in izboljšav.

Odpira pa raziskava možnosti, da bi v prihodnosti nekatere živalske beljakovine učinkovito proizvajali v rastlinah.